Kaj vaša najljubša vrsta vina razkriva o vas, po mnenju znanosti

Raziskovalci so ugotovili, da osebnostne lastnosti, kot so ekstrovertiranost, odprtost za izkušnje in nevroticizem, lahko nakazujejo, kakšno vrsto vina imate najraje, piše portal Mail Online.

Ekipa z univerze Beijing Normal – Hong Kong Baptist University je analizirala skoraj 10.000 ocen vin pri velikem spletnem prodajalcu.

S pomočjo umetne inteligence so na podlagi zapisanih ocen določili osebnostne poteze ocenjevalcev in jih primerjali z vsebnostjo alkohola v vinu, ki so ga kupovali.

"Ugotovitve kažejo, da osebnostne lastnosti pomembno oblikujejo potrošnikove ocene vina," so raziskovalci zapisali v reviji Journal of Personality.

Močnejša vina raje izbirajo odprti ljudje

Analiza je pokazala, da ljudje z visoko stopnjo odprtosti – torej tisti, ki so dovzetni za nove ideje in izkušnje – pogosteje posegajo po vinih z višjo vsebnostjo alkohola.

Raziskovalci menijo, da je to zato, ker imajo ta vina pogosto polnejši in bogatejši okus. Mednje recimo spadajo cabernet sauvignon, malbec, porto ali šeri.

To ustvarja bolj večplastno čutno izkušnjo, ki pri ljudeh s to osebno značilnostjo ustreza njihovi želji po novih občutjih, pojasnjujejo.

Tudi posamezniki z visoko stopnjo sprejemljivosti – ki so navadno prijazni, sočutni in sodelovalni – so raje izbirali vina z višjo vsebnostjo alkohola.

Razlog bi lahko bil v tem, da takšna vina pogosto veljajo za kakovostnejša, kar jim lahko v družabnih okoljih prinese več odobravanja.

Ekstrovertirani imajo raje lažja vina

Nepričakovani pa so bili rezultati pri ekstravertiranih osebah.

Tisti, ki so dosegli višje rezultate pri ekstravertiranosti in nevroticizmu, so pogosteje kupovali vina z nižjo vsebnostjo alkohola – denimo sauvignon, modri pinot ali prosecco.

To je bilo presenetljivo zato, ker bi pričakovali, da bi ekstravertirana oseba, ki uživa v družabnosti in navdušenju, posegala po močnejših pijačah.

Znanstveniki domnevajo, da je razlog morda v tem, da se želijo izogniti preveliki opitosti, da bi lahko dlje časa ohranjali družabne stike.

Tudi nevroticizem, ki ga zaznamujeta občutljivost na stres in čustvena nestabilnost, je bil povezan z izbiro vin z nižjo vsebnostjo alkohola.

To bi lahko pomenilo, da se posamezniki z izrazitejšimi tovrstnimi lastnostmi skušajo izogniti fiziološkim tveganjem, povezanim z opijanjem.

Komu lahko koristijo rezultati raziskave?

Znanstveniki pa niso ugotovili pomembne povezave med vestnostjo – ki jo zaznamujejo odgovornost, organiziranost in prizadevnost – ter preferencami glede vsebnosti alkohola.

To je morda posledica nasprotujočih si motivov, ki se med seboj izničijo.

Vestni posamezniki pogosto skrbijo za zdravje, kar bi jih lahko usmerjalo k vinom z nižjo vsebnostjo alkohola, hkrati pa so usmerjeni k dosežkom, zato lahko izberejo vina z višjo vsebnostjo alkohola zaradi njihove zaznane prefinjenosti.

Ekipa meni, da bi njihove ugotovitve lahko uporabili za razvoj personaliziranih priporočil vin na podlagi osebnostnih lastnosti potrošnikov.

"S praktičnega vidika so naši rezultati relevantni za spletne prodajalce vin, tržnike in digitalne platforme, ki želijo izboljšati algoritme priporočil," so zapisali v študiji z naslovom From Personality to Pour (Od osebnosti do požirka).